Kako slovenske stranke govorijo o podnebni krizi? Analiza volilnih programov 2026
Pred parlamentarnimi volitvami 2026 je Inštitut za podnebne rešitve opravil sistematično analizo okoljskih diskurzov v volilnih programih desetih slovenskih strank in list. Po metodologiji kvalitativne analize diskurza smo v programih poiskali relevantne trditve o podnebnih spremembah, ukrepanju in prioritetah ter jih kodirali po treh dimenzijah: kako stranka razume podnebne spremembe, kakšno vlogo pripisuje državi in kakšno naravo ukrepanja predvideva.
Večina strank ostaja znotraj obstoječega sistema
Ugotovitev je jasna: prevladujoč diskurz v slovenskih volilnih programih je liberalno-reformistični – podnebne spremembe so problem, ki ga je mogoče reševati z inovacijami, regulacijo in postopnimi reformami, brez temeljnih sistemskih sprememb. Tak profil izkazujejo Gibanje Svoboda, SD, Demokrati in deloma Pirati. Te stranke sicer podpirajo zeleni prehod, a njihovi programi ne vsebujejo zahtev po strukturnih prebojnih ukrepih. Besede, ki prevladujejo, so »podnebna odpornost«, »energetska varnost« in »zelena priložnost« – ne urgentnost.
Tri stranke zahtevajo sistemski preboj
Drugačen profil kažejo Levica in Vesna, Prerod (deloma) ter Mi, socialisti: vse tri podnebno krizo razumejo kot eksistencialno grožnjo, ki zahteva transformativne ukrepe in aktivno vodilno vlogo države. Levica in Vesna sta edini, ki eksplicitno zavrneta »kozmetične popravke sistema« in zahtevata spremembo razmerij moči. Mi, socialisti podnebno krizo umeščajo v sistemsko kritiko kapitalizma, a konkretnih ukrepov ne razdelajo podrobno.
SDS in Resni.ca: zanikanje in neukrepanje
Na nasprotnem polu sta SDS in Resni.ca. SDS v svojem programu podnebnih sprememb ne omeni niti enkrat; energetska politika je opredeljena zgolj kot gospodarska in varnostna vprašanje, vključno z zahtevo po podaljšanju rabe premoga do leta 2040. Resni.ca gre še korak dlje: CO₂ razglasi za »nesmisel, če ne že prevaro« in zavrne vse ukrepe zelenega prehoda.
NSi, SLS in Fokus: konzervativni okoljevarstveni diskurz
Skupna lista NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča se umešča med status quo in reformistični pol. Podnebne spremembe omenjajo samo v kontekstu kmetijstva in »odpornosti«, ne pa kot celovit izziv za energetski ali prometni sistem. Prevlada t. i. diskurz skrbništva narave – varovanje okolja kot moralna dolžnost, brez zahteve po sistemski spremembi.
Kaj analiza pomeni za volivce?
Analiza pokaže, da volilna izbira leta 2026 v resnici pomeni izbiro med zelo različnimi vizijami podnebne politike – od zanikanja do transformacije. V letu, ko se svet sooča z vojnami za zaloge nafte in z vse pogostejšimi vremenskimi ekstremnimi dogodki, ta razlika ni zgolj akademska.
Celotna kodirna tabela in metodološki okvir sta dostopna na povezavi.
Primerjava z oceno Umanotere&MZPP
Klučna razlika v ocenjevanju programov političnih strank s strani Umanotere in Mladih za podnebno pravičnost (MZPP) je da so pri njih vzeli celoten spekter okoljske politike in vanjo umestili podnebne teme. Kljub temu je rezultat precej podoben, ključna razlika se zdi je umestitev Gibanja Svobode. Po pogovorih z avtorji tega poročila (Okoljska ocena volilnih programov strank) in pregledu poročila je bilo potrjeno, da so za program Svobode vzeli program iz leta 2022, saj ima GS v tem predvolilnem času na spletni strani objavljene samo “Stebre programa“, zelo na splošno, za več informacij pa daje povezavo na program iz leta 2022. To se ne zdi ustrezno, ker avtorji poročila potem navajajo ukrepe kot so:
- “Manjši pozitiven ukrep, po katerem bi se lahko zgledovale druge stranke, predlaga Svoboda z uvedbo obveznega brezmesnega dneva v vrtcih in šolah. “
- “Prav tako z izjemo Svobode nobena stranka ne naslavlja problematike povračil stroškov prevoza na delo in potnih stroškov, saj trenutni sistem spodbuja prevoz v službo z osebnim avtomobilom in bivanje v drugem kraju, ne glede na razdaljo.”
- “Stranke, ki najbolj priznavajo pomembno vlogo civilne družbe v odločevalskih procesih in družbi nasploh, so Piratska stranka, Levica in Vesna, SD in Svoboda.”
Ti ukrepi do sedaj niso bili izvedeni, čeprav je imelo GS zagotovljeno večino v Državnem zboru. Ob tem pa je ta koalicija tudi v večjem obsegu kot prej kršila resolucijo o normativni dejavnosti, ki določa roke za javno razpravo, kar kaže na omogočanje vključevanja civilne družbe – števec je na voljo na spletni strani CNVOS. Zato se zdi visoka ocena GS, sploh v primerjavi z Prerodom in SD neupravičena.
Pingback: Podnebni novičnik, marec 2026 - Plan B za Slovenijo