Ekipa

Je ustanoviteljica in direktorica zavoda Inštitut za podnebne rešitve od ustanovitve v februarju 2025. Pred tem je Barbara delovala na področju podnebnih sprememb znotraj državne uprave več kot 13 let in kasneje v okviru mednarodne organizacije Climate KIC dve leti, ter pol leta na inštitutu za raziskave tveganj in kriz francoske Mines ParisTech. Dokončala je študij mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede in študij evropskih zadev na najstarejši in najuglednejši instituciji za študij evropskih zadev College of Europe v Brugesu, Belgiji.

Nekaj poudarkov iz življenjepisa:

• Sem ponosna prva načelnica društva tabornikov Rodu Črnega Mrava iz ljubljanskih Most v študentskih letih (2003-2005). Po šestih letih vodenja skupin kot vodnica sem leta 2003 opravila tečaj za vodje enot pri Zvezi tabornikov Slovenije in postala načelnica rodu, vodila sem priprave (konačarstvo), zimovanje in letni tabor. Rod Črnega mrava deluje v Mostah že od leta 1952 in spada med najstarejše rodove v Sloveniji. Z učenjem življenja v naravi in med ljudmi po gozdovniški, skavtski metodi prispeva k udejanjanju gesla z naravo k boljšemu človeku!
• V študentskem obdobju sem opravljala mnoga študentska dela, od inštrukcij, prevajanj, organizacije aktivnosti za otroke do dela v trgovini in strežbi. Na ta način sem si med drugim plačala tudi 14-dnevno študijsko potovanje v Egipt s takratnim profesorjem politologije Balažicem.
• Kasneje sem se pridružila študentskemu društvu, takrat edinemu mednarodnemu društvu s sedežem v Sloveniji, International association of political science students (IAPSS), kot članica izvršnega odbora, blagajnik in kasneje članica nadzornega odbora. Vodila sem projekt podprt s strani Council of Europe na temo Youth Bridging the Gap: Reaching Out to the Roma, ki je vključeval 1-tedenski seminar v Sloveniji.
• Diplomsko delo z naslovom » Etična in praktična vprašanja okoljevarstva: Poskus opredelitve področja politične ekologije« je bilo predlagano za Prešernovo nagrado.
• V zadnjem letniku sem bila izbrana za častno študentsko delu pri prvem predsedovanju Slovenije Svetu EU v prvi polovici leta 2008 kot oficir za zvezo.
• Pridobila sem štipendijo EU programa Leonardo da Vinci za opravljanje plačanega pripravništva na raziskovalnem inštitutu v Franciji (CRC). V Nici sem izvedla policy network analizo akterjev z intervjuji z več ključnimi akterji in pripravila poročilo v francoščini za pripravo orodja za trajnostno upravljanje z vodnimi viri in povezanimi tveganji poplav na primeru doline reke Var.
• Še med opravljanjem pripravništva sem pridobila štipendijo za študij na College of Europe, s katero smo bili udeleženci iz Slovenije zavezani k vsaj 3-letnem delu v Sloveniji po končanem študiju. Tako sem se leta 2010 po končanem študiju zaposlila na takratni Službi Vlade RS za podnebne spremembe (SVPS).
• Na SVPS sem sprva kot pripravnica, kasneje po skrajšanju pripravništva pa kot svetovalka, pomagala pri pripravi dolgoročne podnebne strategije in Zakona o podnebnih spremembah, se udeleževala procesov odločanja v EU v okviru Odbora za podnebne spremembe, bila glavna urednica spletne strani SVPS in sekretarka Sveta za trajnostni razvoj ter sodelovala pri evropskih in drugih projektih službe kot npr. izvajala svetovanja v okviru programa okoljsko učinkovita državna uprava.
• Po ukinitvi SVPS je področje podnebnih sprememb prevzelo takrat ustanovljeno Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Prvo leto je bilo zahtevno, saj je bilo treba vse prejšnje programe prekiniti, hkrati pa so ostali evropski projekti, iz katerih se ni dalo enostavno izstopiti. Vodila sem aktivnosti evropskih projektov treh transnacionalnih programov ALPSTAR, LOCSEE in CEC5 ter se prvič leta 2014 kot zahvala za uspešno opravljeno delo udeležila srečanja pogodbenic Mednarodne konference o spremembi podnebja UNFCCC – COP20 v Limi, Peruju. Projekti so namreč zahtevali delo več ljudi (7 FTE), ki jih zaradi omejitev zaposlovanja v državni upravi ni bilo mogoče zaposliti, zato sem sama opravljala delo in prihranila več 100 tisoč evrov ter proračunu zagotovila sredstva za podnebne ukrepe. Vmes sem sodelovala pri pripravi in izvajanju dokumentov strateškega načrtovanja v finančni perspektivi 2014-2020 in bila sekretarka delovne skupine za zeleno davčno reformo v obdobju avgust-december 2012. Pripravila sem tudi Prvo letno poročilo o izvajanju Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP 2020), ki je bil sprejet leta 2014 (poročilo se je nanašalo na leto 2015). Že takrat je bilo jasno da je promet največji izziv Slovenije na področju blaženja podnebnih sprememb, saj so emisije naraščale, ukrepi pa se niso izvajali, zato sem se v nadaljnjem delu osredotočila na pokrivanje področja prometa in trajnostne mobilnosti. Sodelovala sem tudi pri pripravi prve prometne strategije in prve strategije za spodbujanje razvoja trga z alternativnimi gorivi v Sloveniji v letu 2016. Na ministrstvu pa sem nekaj časa vodila tudi skupino za preverjanje kakovosti nacionalnih evidenc emisij (QA/QC) in ekspertno skupino za EU 2015 in 2020 referenčni scenarij emisij.
• Po volitvah leta 2014 je bilo vnovič ustanovljeno Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), kamor je bil umeščen Oddelek za podnebne spremembe. Bila sem pobudnica Zelene delovne skupine MOP, ki je pripravljala ukrepe za ministrstvo. Pripravili smo tudi Okoljsko izjavo za pridobitev znaka EMAS, vendar dokumenta žal niso potrdili. Prvič sem tudi mentorirala volonterskega pripravnika in skupaj smo pripravili prve dokumente s področja prilagajanja na podnebne spremembe – prvo analizo ranljivosti države na podnebne spremembe in strategijo prilagajanja na podnebne spremembe, ki je bila potrjena decembra 2016. To je omogočilo koriščenje sredstev za namene prilagajanja podnebnim spremembam v višini več kot 350 mio evrov. Bila sem prva nacionalna točka za prilagajanje pri Evropski komisiji, kot članica skupine za vplive in ranljivost pri Evropski agenciji za okolje, kot članica ekspertne skupine pri OECD za prilagajanje in kasneje pri UNFCCC. Skupaj smo razvili prve podnebne projekcije za Slovenijo, in jih objavili v obliki Atlasa podnebnih projekcij. Prepričevali smo druge sektorje naj podnebne projekcije vključijo v svoje delo, npr. pri analizi poplavne ogroženosti, načrtovanju turizma, upravljanja voda, gozdov in kmetijstva; pogosto žal neuspešno.