Na Inštitutu za podnebne rešitve smo skupaj s podnebnimi mrežami nevladnih organizacij in Mladimi za podnebno pravičnost 6. oktobra 2026 na Državni svet in druge pristojne institucije naslovili javno pismo za varovanje integritete znanosti in preprečevanje podnebnega dezinformiranja. Pozivu so se pridružili mnogi drugi, med njimi Rektor Univerze v Ljubljani dr. Gregor Majdič, Podnebni svet in ZRC SAZU.
Povod za javno pismo je bil posvet »Cena podnebne politike: ETS, konkurenčnost gospodarstva in prihodnost slovenske energetike«, napovedan za 8. oktober v Državnem svetu. Podpisniki smo opozorili na izbor osrednjih govorcev, katerih podnebne trditve so bile že predmet argumentiranih znanstvenih zavrnitev, ter na nevarnost, da se takšne trditve pod naslovom »Znanstvene podlage za oblikovanje podnebne politike« predstavljajo kot verodostojna podlaga za odločanje.
Pismo smo podpisali Plan B za Slovenijo, IPREŠ – Inštitut za podnebne rešitve, Mreža za prostor, Koalicija za trajnostno prometno politiko in Mladi za podnebno pravičnost.
V njem poudarjamo, da potrebujemo razpravo o učinkovitosti podnebnih politik, stroških energetskega prehoda in pravični porazdelitvi bremen. Takšna razprava mora vključevati tudi ceno neukrepanja ter temeljiti na preverjenih znanstvenih podatkih. Zanikanje ali neutemeljeno zmanjševanje človekovega vpliva na podnebje ne sme nadomestiti znanstvenih dejstev pri sprejemanju političnih odločitev.
Organizatorje smo pozvali k odpovedi posveta in pripravi prihodnjih razprav v sodelovanju s strokovnjaki za podnebno znanost in pravičen prehod. Vodstvi Univerze v Ljubljani in Inštituta Jožef Stefan smo pozvali, naj preprečita nastope v imenu svojih institucij, ki niso skladni z znanstvenimi ugotovitvami. Predstavnike javnih institutucij in druge vabljene smo pozvali k odklonitvi sodelovanja, znanstvene ustanove pa k javnemu odzivu.
Pozivu se je pridružila znanstvena skupnost
ZRC SAZU je 7. oktobra javno podprl naše pismo in ga objavil v celoti. V odzivu je opozoril, da se Državni svet pomembne podnebne razprave ponovno loteva brez posveta z referenčnimi slovenskimi in mednarodnimi strokovnjaki. Izpostavil je tudi družbene posledice razvrednotenja znanstvenih spoznanj.
Ob napovedanem dogodku se je odzval tudi rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič. Poudaril je razliko med pravico do izražanja mnenja in njegovo strokovno težo ter odgovornost javnih ustanov, da pomagajo razlikovati med znanstvenimi ugotovitvami in osebnimi prepričanji. Izr. prof. dr. Tjaša Pogačar z Biotehniške fakultete je v ločeni izjavi opozorila, da enostransko predstavljanje skeptičnih pogledov ustvarja zavajajoč vtis o stopnji znanstvenega nesoglasja glede človekovega vpliva na sedanje segrevanje.
Po poročanju N1 je Podnebni svet pred dogodkom ministre pozval, naj se posveta ne udeležijo. Opozoril je, da bi njihova prisotnost znanstveno neutemeljenim stališčem podelila neupravičeno institucionalno legitimnost.
Posvet je potekal, odgovornost javnih institucij ostaja
Državni svet je posvet 8. oktobra kljub pozivom izvedel. Organizatorji so poudarjali, da želijo odprto razpravo o učinkih sistema trgovanja z emisijami in da njihov namen ni zanikanje podnebnih sprememb.
Na IPREŠ vztrajamo, da odprtost razprave zahteva tudi jasno odgovornost za kakovost predstavljenih informacij. Akademski nazivi, institucionalne povezave in nastopi v najvišjih državnih ustanovah dajejo izrečenim trditvam posebno težo. Zato morajo organizatorji zagotoviti, da javnost dobi jasno predstavo o tem, katere ugotovitve podpirajo znanstveni dokazi.
Slovenija potrebuje odgovorno razpravo o zmanjševanju emisij, prilagajanju podnebnim spremembam in pravičnem prehodu. Od javnih institucij pričakujemo, da bodo svojo avtoriteto uporabile za odločanje na podlagi znanstvenih dokazov ter za zaščito ljudi, okolja in gospodarstva pred naraščajočimi tveganji.