Prvič v Sloveniji
Podnebne kavarne - mesečna srečanja
Climate Cafe® Ljubljana
Podnebne kavarne so neformalna, odprta srečanja, namenjena varnemu in spoštljivemu pogovoru o osebnih, družbenih in etičnih vidikih podnebne krize. Gre za prostor, kjer lahko udeleženci brez pritiska, pričakovanja ali potrebe po strokovnem predznanju delijo občutke, misli in izkušnje, ki jih prinaša življenje v času podnebnih sprememb.
Koncept izhaja iz mednarodne mreže Climate Cafe®, ki ima moto “drink – chat – act” – pogovori se odvijajo ob neformalnem druženju z namenom izmenjave izkušenj, vtisov in povezovanja.
Podnebne kavarne tako nadaljujejo tradicijo globalne skupnosti Climate Cafe®, ki po svetu ustvarja prostore za refleksijo in izmenjavo izkušenj o soočanju s podnebnimi spremembami. Gre za odziv na spoznanje, da podnebna kriza ni le tehnično, družbeno ali institucionalno vprašanje, temveč tudi globoka individualna človeška izkušnja, prežeta z občutki tesnobe, izgube, odgovornosti, krivde, pa tudi upanja in solidarnosti. V varnem okolju so čustva, kot so zaskrbljenost, jeza in dvom lahko svobodno izražena, sprejeta in obravnavana v okviru skupine.
Srečanja so namenjena krepitvi skupnosti vseh, ki jih podnebna kriza na kakršen koli način zadeva – vabljeni vsi strokovnjaki, aktivisti, študenti, upokojenci, občani, državljani, starši, učitelji, podjetniki in posamezniki ter posameznice, ki se ne najdete nikjer!
Katere teme obravnavamo
Psihološki in emocionalni odzivi na podnebno krizo
- ekološka tesnoba in skrb za prihodnost
- občutki preplavljenosti, nemoči ali apatije
- ekološka krivda: “ali delam dovolj?”
- čustvena regulacija v času okoljskih sprememb
Medosebni odnosi in komunikacija
- shajanje z nasprotno mislečimi
- konflikt, polarizacija in utrujenost od razprav
- komunikacija z družino, partnerji ali otroki o prihodnosti
Etika vsakdanjega življenja v času kriz
- vprašanje starševstva: “imeti otroka v teh časih?”
- moralne dileme vsakodnevnih odločitev
- kako se odločati med individualnimi in kolektivnimi odgovornostmi
- utrujenost od “trajnostnih pravil”
Skupnost, pripadnost in občutek smisla
- kako najti motivacijo in smisel ob negativnih napovedih
- občutek osamljenosti v skrbi za okolje
- kako graditi podporne skupnosti
Družbeni in kulturni okvir
- teorije zarote in njihov psihološki kontekst
- nezaupanje v institucije, znanost in politike
- medijska preobremenjenost in “doomscrolling”
- kulturni imaginariji, zgodbe o prihodnosti, narativi upanja ali katastrofe
Prostor za osebne zgodbe
- kaj mi pomeni narava
- kako doživljam prihodnost
- kaj me navdihuje, kaj me blokira
Ana Hafner
Ana je diplomirana filozofinja in magistra managementa trajnostnega razvoja. V svojem raziskovalnem delu se posveča ekološki tesnobi ter vprašanjem odnosa med človekom, naravo in družbo. Zaposlena je na Inštitutu za ekologijo, kjer se ukvarja s politično ekologijo in družboslovnimi vidiki trajnostnega razvoja.
Kako poteka podnebna kavarna?
- srečanja potekajo vsako drugo sredo v mesecu ob 19:30h
- lokacija: Info točka Misija 100, Pogačarjev trg 3, Ljubljana
- srečanja vodita moderatorki, ki skrbita za varnost in spoštljivost pogovorov
- občasno se nam bodo pridružili tudi gosti iz relevantnih področij
- pogovor je usmerjen, vendar odprt: udeleženci delijo toliko, kolikor želijo
- čaj, kava in neformalno vzdušje so del koncepta
- prijave so obvezne
Kmalu bodo znani termini jesenskih Podnebnih kavarn – začnemo oktobra!
Podnebne kavarne v letu 2026 (klikni za dostop do poročila):
Če želiš biti obveščen o dogodkih, se prijavi na novice spodaj:
Družbena omrežja
Pridružite se izmenjavam tudi na družbenih omrežjih – vzpostavljeni sta skupini na Facebook in Linkedin omrežjih, namenjeni povezovanju udeležencev, deljenju informacij o srečanjih in dogodkih ter nadaljevanju pogovorov, ki se odpirajo na podnebnih kavarnah. Vabljeni k pridružitvi preko povezav spodaj:
Barbara Simonič
Barbara Simonič je slovenska strokovnjakinja za podnebne politike in sistemske inovacije z več kot 15 leti izkušenj na nacionalni, evropski in mednarodni ravni. Na ministrstvu je sooblikovala ključne podnebne politike predvsem na področju prometa in prilagajanja podnebnim spremembam, vodila Podnebni sklad ter zastopala Slovenijo pri UNFCCC, Evropski komisiji, OECD in EEA. Kasneje na EIT Climate-KIC ter danes kot direktorica podjetja Klimalab in ustanoviteljica Inštituta za podnebne rešitve (IPRES) razvija in izvaja prebojne projekte za prehod v nizkoogljično in podnebno odporno družbo. Je univerzitetna diplomirana politologinja mednarodnih odnosov, magisterij evropskih študij je zaključila na College of Europe v Brugge-u v Belgiji, trenutno pa zaključuje interdisciplinarni doktorski študij Varstvo okolja na Univerzi v Ljubljani.
VI. Climate Café Ljubljana: Neprilagojeno prilagajanje
Tokratna Podnebna kavarna, že šesta po vrsti, je bila posvečena prilagajanju podnebnim spremembam. Na predvečer hudega neurja, 10. 6. 2026, ki je uničilo precejšen del naselja Komenda in pridelka na Dravsko-Ptujskem polju, je kar 17 udeležencev po uvodnih predstavitvah do poznega večera razpravljalo o izzivih in rešitvah za uspešnejše prilagajanje podnebnim spremembam.
Uvodna predstavitev mag. Mojce Dolinar je predstavila ključne podnebne spremembe, ki jih že danes občutimo v Sloveniji, ter njihove pričakovane vplive v prihodnosti. Podnebne spremembe namreč niso več oddaljen scenarij, ampak realnost sedanjosti – temperatura v Sloveniji se je v zadnjih 60 letih zvišala za približno 2,6 °C, trend segrevanja pa se nadaljuje.
Posebej izraziti so učinki vročinskih valov, povečanje števila vročih dni ter večje toplotne obremenitve prebivalstva. Spremembe bodo vplivale na zdravje ljudi, predvsem zaradi vročine, onesnaženosti zraka z ozonom in širjenja bolezni. Povečujejo se tudi tveganja za širjenje vektorskih bolezni in težave s prehransko varnostjo. Predstavitev je opozorila tudi na spremembe padavinskega režima. Pričakovati je več ekstremnih vremenskih dogodkov, predvsem močnejše nalive, neurja, sunke vetra in točo. Posledično se bo povečala verjetnost poplav in suš, spreminjali pa se bodo tudi rečni režimi ter napajanje podzemnih voda.
Pomemben del predstavitve je bil namenjen vplivom na posamezne sektorje:
- v kmetijstvu in gozdarstvu bodo večji problem suše, vročinski stres, škodljivci in bolezni;
- v gradbeništvu bo treba prilagoditi materiale, energetsko učinkovitost stavb in drenažne sisteme;
- energetika se bo soočala s spremembami porabe energije in hidroloških režimov;
- turizem pa z zmanjšanjem snežne odeje in večjimi pritiski na vodne vire.
Ključno sporočilo predstavitve je bilo, da so prilagajanje podnebnim premembam, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in pravočasno ukrepanje nujni.
Sledila je predstavitev dr. Lučke Kajfež Bogataj, ki je podnebne spremembe obravnavala predvsem z vidika varnosti, geopolitike in družbenih tveganj. Ključno sporočilo predavanja je bilo, da podnebne spremembe niso več zgolj okoljski problem, ampak postajajo eden osrednjih dejavnikov politične, socialne in gospodarske nestabilnosti v svetu.
Predavanje je izpostavilo, da podnebne spremembe ustvarjajo nova fizična, politična, ekonomska, socialna in pravna tveganja. Med njimi so konflikti zaradi vode in hrane, migracije, rast neenakosti, organizirani kriminal in oslabitev nacionalne varnosti. Po ugotovitvah IPCC podnebne spremembe prispevajo k večjemu tveganju za konflikte, hkrati pa konflikti dodatno povečujejo podnebna tveganja. V prihodnosti bodo te povezave postajale vse bolj kompleksne.
Pojavljajo se tudi spremembe v globalnem geopolitičnem prostoru. Taljenje ledu na Arktiki že povzroča nove mednarodne napetosti zaradi dostopa do trgovskih poti, nafte, plina in rudnin. Podnebne spremembe vplivajo tudi na državne meje – zaradi taljenja ledenikov, spreminjanja rečnih tokov in dviga morske gladine se spreminjajo pravni in fizični koncepti meja med državami. Kot primer je bilo omenjeno določanje novih meja med Italijo in Švico pod Matterhornom ter spori glede meje na Donavi med Hrvaško in Srbijo.
Družbe z oslabljenimi institucijami in slabim upravljanjem so še posebej ranljive za destabilizacijo zaradi podnebnih vplivov. Posebej problematične so tudi dezinformacije in teorije zarote, ki že danes spodkopavajo zaupanje javnosti v znanost in podnebne politike. Ključno sporočilo predstavitve je bilo, da podnebne spremembe predstavljajo sistemsko tveganje za sodobne družbe, ki presega področje okolja. Zato bo za uspešno prilagajanje potrebno bistveno boljše upravljanje, mednarodno sodelovanje, krepitev odpornosti družb in vključevanje podnebnih tveganj v vse ravni odločanja.
Predstavitev dr. Janeza Berdavsa je bila osredotočena na nov podnebni zakon in izzive njegovega izvajanja na področju prilagajanja podnebnim spremembam v Sloveniji. Predavanje je poudarilo, da prilagajanje postaja enako pomembno kot zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, saj so posledice podnebnih sprememb že prisotne in se bodo v prihodnosti še stopnjevale.
Primerjava z evropskih podnebnim zakonom tudi kaže na razlike v pristopu k prilagajanju. Medtem ko slovenski zakon predvideva pripravo regionalnih akcijskih načrtov prilagajanja, evropski predvideva razvoj nacionalnih načrtov prilagajanja. Pri tem pa v Sloveniji razvojne regije nimajo institucionalnih in drugih zmogljivosti za usklajevanje interesov med državo in občinami ter vključevanje javnosti in relevantnih akterjev v pripravo načrtov. Tako ostaja velik izziv upravljanje in koordinacije med različnimi ravnmi oblasti in tudi sektorji. Eden od problemov pri prilagajanju je tudi samostojnost sektorjev pri pripravi sektorskih ocen ranljivosti, ki med seboj niso primerljive, razdrobljenost pristojnosti in pomanjkanje ukrepov na lokalni ravni.
Predavanje je predstavilo tudi vlogo Podnebnega sklada kot ključnega finančnega mehanizma za izvajanje ukrepov blaženja in prilagajanja. Podnebni sklad naj bi omogočal financiranje in sofinanciranje ukrepov za zmanjševanje emisij ter prilagajanje posledicam podnebnih sprememb. Ob tem je bilo izpostavljeno vprašanje, ali bodo finančni viri in institucionalne kapacitete zadostni za dejansko izvajanje ambicioznih ciljev zakona.
Ključno sporočilo predstavitve je bilo, da Slovenija potrebuje bolj sistematičen, usklajen in dolgoročen pristop k prilagajanju podnebnim spremembam. Podnebna odpornost mora postati sestavni del podnebne politike na državni ravni. Za uspešno izvajanje podnebnega zakona pa bodo poleg zakonodaje nujni tudi ustrezno financiranje, okrepljene institucije ter aktivno sodelovanje občin, strokovne javnosti in prebivalcev.
V zaključnem delu smo udeleženci skupaj identificirali ključne izzive in priložnosti na področju prilagajanja podnebnim spremembam.
V. Climate Café Ljubljana: Unpacking Plastic
Tokratna podnebna kavarna je bila posvečena problematiki plastike. Dogodek z naslovom Unpacking Plastic, ki je potekal v celoti v angleščini, je odprl eno najbolj razširjenih in vidnih okoljskih vprašanj sodobnega časa: plastiko, njeno vseprisotnost, vplive na okolje in zdravje ter politične in praktične možnosti za ukrepanje.
Prvi del srečanja je bil namenjen strokovni osvetlitvi problematike. Dr. Vaibhav Budhiraja, raziskovalec na Kemijskem inštitutu, je pripravil obsežno predstavitev o različnih vrstah plastike, mikroplastiki, njeni razširjenosti in vplivih ter aktualnih raziskavah na tem področju. Posebej je izstopala problematika mikroplastike, ki je danes prisotna praktično povsod: v ekosistemih, vodi, prehranskih verigah in tudi v človeškem telesu. V razpravi je bil večkrat izpostavljen tudi problem pomanjkljive transparentnosti podjetij, saj ta niso zavezana k razkritju vseh sestavin in aditivov, ki jih uporabljajo pri izdelavi materialov iz plastike.
V nadaljevanju je Janja Kreitmayer McKenzie, glavna pogajalka Slovenije, predstavila politično dimenzijo problematike plastike. Udeležencem je približala dogajanje na področju mednarodnih pogajanj za nov globalno zavezujoč dogovor o omejevanju onesnaževanja s plastiko. Poudarila je, da se proizvodnja plastike kljub vse večjemu zavedanju o njenih negativnih vplivih še vedno močno povečuje, kar dodatno zaostruje potrebo po mednarodnem odzivu. Predstavila je tudi ozadje pogajanj, ključne izzive in razlike med državami ter pomen morebitnega sprejetja dogovora, ki bi lahko predstavljal enega najpomembnejših mednarodnih okoljskih sporazumov po Pariškem sporazumu.
Drugi del srečanja je bil zasnovan delavniško. Vodila ga je Bojana Omersel Weeks, strokovnjakinja za krožno gospodarstvo, ki je razpravo usmerila v konkretne probleme s plastiko v Ljubljani. Udeleženci so najprej identificirali izzive, ki jih zaznavajo v lokalnem okolju, nato pa skupaj iskali njihove vzroke, možne rešitve in strategije za ukrepanje. Razprava se je tako premaknila od splošnega razumevanja problema k bolj konkretnemu vprašanju, kaj lahko na področju plastike storimo v mestu.
Srečanje je povezalo znanstveni, politični in praktični pogled na plastiko. Potrdilo se je, da problem plastike presega področje ravnanja z odpadki. Njegovo reševanje zato ne more temeljiti le na odgovornosti posameznikov, ampak zahteva tudi spremembe na ravni proizvodnje, regulacije, transparentnosti in širših sistemskih ureditev.
IV. Climate Café Ljubljana: Eko sklad kot izhodišče za razmislek o konkretnih možnostih ukrepanja z Mladimi za podnebno pravičnost
Četrto srečanje Podnebne kavarne v Ljubljani se je odvilo kot običajno – drugo sredo v mesecu, 8. aprila s pričetkom ob 19.30 v prostorih Info točke Misija 100 na Pogačarjevem trgu 3. Razpravljalo je 12 udeležencev, od tega tudi eden, ki ne govori slovensko, zato smo imeli debato deloma v angleščini. Srečanje je bilo namenjeno odprtemu pogovoru o podnebni krizi, možnostih za delovanje in načinih, kako iz skrbi preiti v skupno delovanje. Poleg odprte debate in predstavitve pa je bil tokrat cilj tudi pripraviti in predebatirati nabor ukrepov, ki jih lahko civilna družba predlaga kot prednostne podnebne ukrepe nove vlade.
Srečanje se je začelo s predstavitvijo vseh udeležencev, saj je vedno nekaj novih in nekaj poznanih udeležencev, nadaljevalo pa s predstavitvijo mag. Mojce Vendramin, direktorice Eko sklada, ki je zelo izčrpno predstavila delovanje sklada, njegov razvoj skozi čas ter širino področij, ki jih pokriva. V ospredju debate so bili predvsem obseg in nameni financiranja, vloga svetovalne mreže ENSVET, prepoznavnost Eko sklada v javnosti (po anketah samo 20% ljudi ENSVET svetovalce, ki jih financira Eko sklad!) ter nekatere omejitve in izzivi, s katerimi se sklad srečuje pri svojem delovanju, kot je zmogljivost Eko sklada, kakovost nasvetov energetskih svetovalcev in potrebno povečanje števila celovitih obnov. Več v predstavitvi.
Večer se je nato razvil v angažirano razpravo, v kateri smo skupaj s člani organizacije Mladi za podnebno pravičnost odprli tudi nekaj idej za ukrepanje, predvsem na področju ravnanja ljudi, energetike in mobilnosti. Prisotni smo se strinjali, da je ključno okrepiti področje ozaveščanja, izobraževanja in informiranja ter delovanja države in lokalne ravni (predvsem je akuten slab JPP, ter vpliv lobijev in industrije), medtem ko na področju tehnologij kot je JEK ni bilo strinjanja med udeleženci. Ker čas ob dobrem pogovoru hitro prešel v pozne ure, nam je zmanjkalo časa in nismo uspeli pripraviti seznama ukrepov, s katerim bi se strinjali vsi udeleženci. Za bolj poglobljeno razvijanje konkretnih ukrepov bi si z veseljem vzeli še več časa.
III. Climate Café v Ljubljani: Skupni premislek o podnebnem angažmaju
Tretja Podnebna kavarna v Ljubljani je potekala v sredo, 11. marca 2026, tokrat v okviru pobude Climate Action Days, vseevropske kampanje za spodbujanje podnebnega ukrepanja preko lokalnih dogodkov in pobud. Večer je potekal v prijetnem in sproščenem vzdušju, skupaj je razpravljalo 12 udeležencev. Tudi tokrat je bilo srečanje namenjeno odprtemu pogovoru o podnebni krizi, možnostih za delovanje in načinih, kako iz skrbi preiti v skupno delovanje.
Prvi del večera je odprla podnebna ambasadorka EU Katarina Trstenjak, ki je predstavila delo evropskih podnebnih ambasadorjev in različne možnosti, kako se je mogoče vključiti v njihove aktivnosti. Spregovorila je o tem, kaj vloga ambasadorjev vključuje, kako so organizirani in kdo so slovenski ambasadorji, ki na tem področju že aktivno prispevajo. Njena predstavitev je bila spodbudna in konkretna, saj je pokazala, da podnebno delovanje ni nekaj kompleksnega, temveč nekaj, čemur se je mogoče približati tudi preko manjših, dostopnih korakov. Zanimiva je bila tudi zgodovina od začetkov EU podnebnega pakta, saj je bil na začetku EU podnebni ambasador tudi dr. Robert Golob, aktualni predsednik vlade.
V nadaljevanju je dr. Andrej Lukšič spregovoril o vprašanju, kaj ljudi dejansko spodbudi k delovanju na področju podnebnih sprememb. V ospredje je postavil razmislek o tem, kaj je bil ključen dejavnik za uspeh Grete, kako nagovoriti posameznike, da se jih tema dotakne, in kako ustvariti takšne načine komuniciranja, ki ne ostanejo le na ravni informacij, temveč lahko spodbudijo tudi angažma. Njegov prispevek je odprl pomembno vprašanje, kako iz podnebne zaskrbljenosti preiti k odzivu, ki je bolj dejaven in skupnosten.
Po obeh uvodnih prispevkih se je razprava spontano razvila v sproščenem vzdušju. Udeleženci so bili zgovorni, polni vprašanj in različnih iztočnic za nadaljnjo debato, zato je večer hitro dobil obliko resnično odprte izmenjave mnenj. Občutek je bil, da se med ljudmi postopoma vzpostavlja več domačnosti in zaupanja, kar daje srečanjem poseben ton ter omogoča, da se strokovne teme prepletajo z osebnimi razmisleki, dvomi in idejami za delovanje. Zametki skupnega delovanja se kažejo tudi v prispevku posameznikov, saj vsak prinese kaj za prigriznit, posebej veseli pa smo novih okusov (Makhana – fox nuts) in domačih dobrot! 😊
II. Climate Café v Ljubljani: Od strokovnih pogledov k skupnemu razmisleku
Druga Podnebna kavarna v Ljubljani je potekala v sredo, 11. februarja 2026, v prostorih Info točke Misija 100 na Pogačarjevem trgu 3. Skupaj je razpravljalo 13 udeležencev, od tega 3 angleško govoreči, zato smo srečanje imeli v angleščini.
Tokratno srečanje je bilo zasnovano kot kombinacija osebnih predstavitev, vsebinskih predstavitev in odprte razprave. Gostja večera, prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, je v uvodnem nagovoru spregovorila o svojih dolgoletnih izkušnjah delovanja na področju podnebnih sprememb ter opozorila, da ugotovitve znanstvenikov izpred desetletij sovpadajo s segrevanjem, ki smo mu danes priča. Hkrati z okrepljenimi opozorili o preseganju varne meje, se je tudi razumevanje podnebne krize v zadnjih desetletjih spreminjalo. Poseben poudarek je namenila umeščanju podnebnih izzivov v širši kontekst sočasnih okoljskih, družbenih in političnih kriz ter vprašanju, kako te prepletene negotovosti vplivajo na posameznike in družbo.
V nadaljevanju sta dr. Saša Poljak Istenič (ZRC SAZU) in dr. Nina Vodopivec (INZ) predstavili trilateralni raziskovalni projekt EU-URGE Kaj je nujno? Evropska politika podnebne nevtralnosti mest in njene lokalne interpretacije. Projekt se osredotoča na Misijo 100 ter z vidika kulturne antropologije raziskuje, kako se politike podnebne nevtralnosti zamišljajo in uresničujejo v praksi upravljanja mest, participacije in podnebne pravičnosti v Ljubljani, Varšavi in Celovcu. Predstavitev (dostopna tule) je odprla vprašanja o razkorakih med evropskimi cilji, lokalnimi interpretacijami in konkretnimi izkušnjami prebivalcev.
Osrednji del srečanja je predstavljal odprt pogovor z udeleženci, ki se je razvil v živahno razpravo o podnebni pravičnosti ter osebnih in kolektivnih odzivih na podnebne spremembe. Druga Podnebna kavarna je ponovno potrdila, da obstaja izrazita potreba po tovrstnih srečanjih, ki presegajo klasične predavateljske formate in omogočajo enakovredno izmenjavo različnih perspektiv. Srečanje se je zaključilo v vzdušju odprtosti in interesa za nadaljevanje pogovorov v prihodnjih mesecih.
Živahen začetek serije srečanj Climate Café: od ekološke tesnobe do skupnih idej...
Prvo srečanje se je odvilo 14. januarja 2026 v prostorih Info točke Misija 100 na Pogačarjevem trgu 3 v Ljubljani.
Udeležilo se ga je 11 udeležencev iz različnih področjih, kar je že od začetka ustvarilo dinamično, odprto in zelo angažirano vzdušje. Pogovor je bil tako živ in poglobljen, da smo srečanje zaključili šele malo pred 22. uro.
Srečanje se je začelo s kratko predstavitvijo namena, ciljev in oblike podnebnih kavarn ter medsebojnim spoznavanjem udeležencev in moderatork. Nadaljevalo se je s strnjenim pregledom aktualnih informacij s področja blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, umeščenih v širši kontekst globalne podnebne krize ter vse pogosteje prisotne ekološke tesnobe.
Osrednji del srečanja je zaznamovala odprta in iskrena izmenjava mnenj, v kateri so udeleženci delili svoje notranje odzive, osebne izkušnje, dileme in razmisleke o življenju, delu in delovanju v času podnebnih sprememb. Razprava se je dotaknila tudi vprašanj odgovornosti, iskanja rešitev, prepričevanja drugih ter potrebe po skupnostni podpori in dolgoročnem delovanju.
Srečanje se je zaključilo s skupnim spoznanjem, da v Sloveniji primanjkuje tovrstnih prostorov za poglobljene, interdisciplinarne in medgeneracijske pogovore o podnebnih temah. Udeleženci so izrazili interes za nadaljevanje srečanj ter podali več idej za prihodnje vsebine in morebitne skupne projekte.
Recept za veganske čokoladne tortice: konzerva bio rdečega fižola (odcejen, 250 gr), 100 gr dateljev, 55 gr kakava, 30 gr lanenih semen, 2čž pecilnega praška, 240 ml rastlinskega mleka – zmiksaš, pečeš na 180 stopinj 40 min in preliješ s čokolado!
Doniraj