Prvič v Sloveniji
Podnebne kavarne - mesečna srečanja
Climate Cafe® Ljubljana
Podnebne kavarne so neformalna, odprta srečanja, namenjena varnemu in spoštljivemu pogovoru o osebnih, družbenih in etičnih vidikih podnebne krize. Gre za prostor, kjer lahko udeleženci brez pritiska, pričakovanja ali potrebe po strokovnem predznanju delijo občutke, misli in izkušnje, ki jih prinaša življenje v času podnebnih sprememb.
Koncept izhaja iz mednarodne mreže Climate Cafe®, ki ima moto “drink – chat – act” – pogovori se odvijajo ob neformalnem druženju z namenom izmenjave izkušenj, vtisov in povezovanja.
Podnebne kavarne tako nadaljujejo tradicijo globalne skupnosti Climate Cafe®, ki po svetu ustvarja prostore za refleksijo in izmenjavo izkušenj o soočanju s podnebnimi spremembami. Gre za odziv na spoznanje, da podnebna kriza ni le tehnično, družbeno ali institucionalno vprašanje, temveč tudi globoka individualna človeška izkušnja, prežeta z občutki tesnobe, izgube, odgovornosti, krivde, pa tudi upanja in solidarnosti. V varnem okolju so čustva, kot so zaskrbljenost, jeza in dvom lahko svobodno izražena, sprejeta in obravnavana v okviru skupine.
Srečanja so namenjena krepitvi skupnosti vseh, ki jih podnebna kriza na kakršen koli način zadeva – vabljeni vsi strokovnjaki, aktivisti, študenti, upokojenci, občani, državljani, starši, učitelji, podjetniki in posamezniki ter posameznice, ki se ne najdete nikjer!
Katere teme obravnavamo
Psihološki in emocionalni odzivi na podnebno krizo
- ekološka tesnoba in skrb za prihodnost
- občutki preplavljenosti, nemoči ali apatije
- ekološka krivda: “ali delam dovolj?”
- čustvena regulacija v času okoljskih sprememb
Medosebni odnosi in komunikacija
- shajanje z nasprotno mislečimi
- konflikt, polarizacija in utrujenost od razprav
- komunikacija z družino, partnerji ali otroki o prihodnosti
Etika vsakdanjega življenja v času kriz
- vprašanje starševstva: “imeti otroka v teh časih?”
- moralne dileme vsakodnevnih odločitev
- kako se odločati med individualnimi in kolektivnimi odgovornostmi
- utrujenost od “trajnostnih pravil”
Skupnost, pripadnost in občutek smisla
- kako najti motivacijo in smisel ob negativnih napovedih
- občutek osamljenosti v skrbi za okolje
- kako graditi podporne skupnosti
Družbeni in kulturni okvir
- teorije zarote in njihov psihološki kontekst
- nezaupanje v institucije, znanost in politike
- medijska preobremenjenost in “doomscrolling”
- kulturni imaginariji, zgodbe o prihodnosti, narativi upanja ali katastrofe
Prostor za osebne zgodbe
- kaj mi pomeni narava
- kako doživljam prihodnost
- kaj me navdihuje, kaj me blokira
Ana Hafner
Diplomirana filozofinja in magistrantka managementa trajnostnega razvoja. V svojem raziskovalnem in projektnem delu se posveča ekološki tesnobi ter vprašanjem odnosa med človekom, naravo in družbo. Poklicno je delovala na področju trajnostnega svetovanja, kjer je sodelovala pri različnih projektih, zlasti na področju prilagajanja na podnebne spremembe. Trajnost zanjo ni zgolj vprašanje tehničnih rešitev ali doseganja ciljev, temveč tudi vprašanje tega, kako te spremembe doživljamo in z njimi živimo.
Kako poteka podnebna kavarna?
- srečanja potekajo vsako drugo sredo v mesecu ob 19:30h
- lokacija: Info točka Misija 100, Pogačarjev trg 3, Ljubljana
- srečanja vodita moderatorki, ki skrbita za varnost in spoštljivost pogovorov
- občasno se nam bodo pridružili tudi gosti iz relevantnih področij
- pogovor je usmerjen, vendar odprt: udeleženci delijo toliko, kolikor želijo
- čaj, kava in neformalno vzdušje so del koncepta
- prijave so obvezne
Družbena omrežja
Pridružite se izmenjavam tudi na družbenih omrežjih – vzpostavljeni sta skupini na Facebook in Linkedin omrežjih, namenjeni povezovanju udeležencev, deljenju informacij o srečanjih in dogodkih ter nadaljevanju pogovorov, ki se odpirajo na podnebnih kavarnah. Vabljeni k pridružitvi preko povezav spodaj:
Barbara Simonič
Barbara Simonič je slovenska strokovnjakinja za podnebne politike in sistemske inovacije z več kot 15 leti izkušenj na nacionalni, evropski in mednarodni ravni. Na ministrstvu je sooblikovala ključne podnebne politike predvsem na področju prometa in prilagajanja podnebnim spremembam, vodila Podnebni sklad ter zastopala Slovenijo pri UNFCCC, Evropski komisiji, OECD in EEA. Kasneje na EIT Climate-KIC ter danes kot direktorica podjetja Klimalab in ustanoviteljica Inštituta za podnebne rešitve (IPRES) razvija in izvaja prebojne projekte za prehod v nizkoogljično in podnebno odporno družbo. Je univerzitetna diplomirana politologinja mednarodnih odnosov, magisterij evropskih študij je zaključila na College of Europe v Brugge-u v Belgiji, trenutno pa zaključuje interdisciplinarni doktorski študij Varstvo okolja na Univerzi v Ljubljani.
Doniraj